Za razlago takega protislovja je precej preprosta. Ena želja ni dovolj. Prav tako je treba vedeti, kako to doseči in slediti številnim pravilom. Kakovost in pričakovana življenjska doba sta odvisna od številnih dejavnikov, od katerih je najpomembnejša pravilna prehrana, racionalen način dela in počitek, telesna dejavnost. Starodavna vzhodna modrost pravi: "Mi smo jedli". Ta jasna, kratka in natančna formulacija, ki pojasnjuje, zakaj je naše življenje odvisno.
Pravilna prehrana v človeškem življenju ima ključno vlogo in je ključ do dolgoživosti, dobrega zdravja in dobrega razpoloženja. Na to temo je posvečeno veliko knjig, člankov, televizijskih programov, govori strokovnjakov in dietetikov.
Hrana, ki jo jedo, mora biti uravnotežena, to je, da vsebuje dovolj kalorij, beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter vitaminov in mineralov, da bi našemu telesu zagotovili energijo in potreben material za gradnjo in obnovo tkiv in celic. Morda se bo zdelo presenetljivo in celo neverjetno, če pa se že od samega začetka posvetite dovolj pozornosti pravilni prehrani v človeškem življenju, se je mogoče izogniti večini (da, večina) bolezni, ki se pojavijo v odraslosti. Zato je treba za organizacijo pravilne prehrane upoštevati naslednja osnovna načela:
Prvo načelo v življenju osebe mora biti stalnost. To pomeni, da je treba vnos hrane vsak dan opraviti vsak dan, saj ta navada pripelje do izdelave refleksa, ko telo do določenega časa začne pripravljati na hrano: proizvaja se slina, žolč in želodčni sok, potreben za popolno prebavo hrane s strani telesa. Tako razviti refleksi sprejema in asimilacije hrane v določenem času dneva olajšajo delo prebavnih organov
Drugo pomembno načelo, na katerem temelji pravilna prehrana, je frakcionalnost, to pomeni, da je treba vnos hrane vključiti večkrat na dan: vsaj trije in po možnosti štirikrat. Ta delitev dnevne prostornine hrane v več delih omogoča telesu, da ga bolje absorbira in zmanjša obremenitev prebavnih organov. Različne nedavne znanstvene študije so potrdile dejstvo, da jedo enkrat ali dvakrat na dan povečuje tveganje za bolezni srca in pankreatitisa, saj morajo naši prebavni organi delati s preobremenitvami, da bi preoblikovali in asimilirali veliko količino hrane - težave z zdravjem.
Nič manj pomembnega v človeškem življenju je tretje načelo organizacije prehrane, v skladu s katerim mora biti živilo uravnoteženo v svoji sestavi, to je, da vsebuje optimalne količine potrebnih hranil (proteinov, maščob in ogljikovih hidratov), vitaminov in mineralov. Zlasti je treba upoštevati razmerje med beljakovinami, maščobami in ogljikovimi hidrati v naslednjih razmerjih: osebe, ki se ukvarjajo z ročnim delom, morajo porabiti več maščob in ogljikovih hidratov z enako porabo beljakovin v primerjavi z vodilnimi sedentarnimi ljudmi duševnega dela, kar je razloženo z dejstvom, da naša energija telo prejme z razdelitvijo ogljikovih hidratov in maščob, medtem ko se beljakovine uporabljajo kot gradbeni material za telo.
Poleg upoštevanja zgoraj omenjenih prvih treh načel o pravilni prehrani v človeškem življenju je treba upoštevati tudi načelo razdeljevanja živil, odvzetih čez dan za dele različnih količin. S tremi obroki na dan je najbolj koristno naslednje: zajtrk mora predstavljati približno tretjino dnevnega obroka, na kosilu - nekaj več kot tretjino in na večerji - manj kot tretjina dnevnega obroka. Hkrati mora biti zadnji obrok vsaj tri ure pred spanjem.
Takšna načela organizacije in režima morajo biti podrejena živilom v človeškem življenju. Skladnost z njimi mora postati zakon. Še več, spoštovanje teh preprostih pravil lahko znatno podaljša življenje in ohranja zdravje že vrsto let.
Sestava hrane, ki jo je treba jesti, mora biti naslednja.
Kot vir beljakovin mora biti najprej meso živali (goveje in perutninsko), skuta, fermentirani mlečni izdelki (kefir, bifid), ribe, fižol (fižol, grah, sojina, oreščki). Beljakovine, kot vemo, v človeškem življenju igrajo pomembno vlogo, saj se telo nenehno posodablja. Zato se znanstveni proteini imenujejo beljakovine, torej so glavne proteine.
Maščobe so glavni vir energije, poleg tega pa maščobni sloj v telesu ščiti pred mrazom in notranje organe pred mehanskimi poškodbami. Večina maščob najdemo v živalskih in rastlinskih oljih, kislo smetano, smetano, svinjino, jagnjetino. Vendar ne smete zlorabljati maščobnih živil, saj lahko to povzroči bolezni srca in ožilja.
Ogljikovi hidrati se zlahka razgradijo in zato služijo kot hiter vir energije. Veliko ogljikovih hidratov najdemo v žitih in stročnicah ter v zelenjavi in sadju. Za delo v možganih so potrebni ogljikovi hidrati.
Mnogi od teh proizvodov igrajo pomembno vlogo v človeškem življenju, saj so bogati tudi z minerali in elementi v sledeh, kot so fosfor, magnezij, kalij, natrij, železo, jod, cink, baker in mnogi drugi, ki sodelujejo v presnovnih procesih hormoni, to pomeni, da izvajajo regulacijsko funkcijo v procesih, ki se pojavljajo v telesu. Zelenjava in sadje, pa tudi jetra nekaterih živali in rib, vsebujejo tudi vitamine, ki kot mikroelementi niso viri energije, ampak služijo kot regulator in katalizator vseh metabolnih procesov v telesu brez izjeme. Torej pravilne prehrane ni mogoče zamisliti brez teh snovi v hrani.